Nekateri so lačni, drugi jedo preveč.

Kakor je znano, je velik del prebivalstva našega planeta predebel. Poleg tega, da jedo preveč, se tudi slabo hranijo. Debelost je postala neke vrste svetovna epidemija oziroma pandemija. Res je, da živilska industrija ponuja čedalje več skušnjav, ki mamijo ljubitelje hrane. Te skušnjave pa nikakor niso zdrave. Kljub vsemu ne smemo misliti, da debeluščkov nekoč ni bilo. Porok, ki s krožnika preži na človeško vrsto, ni posledica izključno sodobnega življenjskega sloga. Že v davnih časih so obstajali ljudje, ki se niso mogli upreti hrani.

Danes
Danes jemo preveč!
PX

So naši predniki jedli več od nas?

Ne! Jedli so precej manj. Da niti ne omenjamo sladkorja, ki se je v davnih časih uporabljal le kot zdravilo. Živimo v času velikih porcij, mnogo večjih, kot bi bilo treba. To je sklep nenavadne raziskave Briana Wansinka, profesorja na Univerzi Cornell.

Zadnja večerja
Kaj so si privoščili na zadnji večerji?
WP

Kaj je naredil profesor?

Natančno je proučil vsebino dvainpetdesetih znanih platen iz zgodovine slikarstva. Razumljivo je, da ta dela tako ali drugače prikazujejo hrano. Še posebno se je osredotočil na Zadnjo večerjo Leonarda da Vincija in na El Greca. Ko je iskal podatke o tem, kako so se nekoč ljudje hranili, je raziskal, kako so prikazane mize z jedmi na starih umetninah. Profesor namreč meni, da likovna dela pravilno prikazujejo nekatere podrobnosti iz časa, v katerem so nastale. Rezultat je bil za današnje sladokusce porazen, saj so bile porcije pa tudi velikost krožnika zelo majne in skromne in bi današnji LAČNE OČI človek ostal lačen, če bi se hranil na tak način. Povedano z drugimi besedami, skozi zgodovino je človek povečeval količino hrane, ki si jo je pripravljal.

leonardo-cenacolo-particolare-anguille.jpg
Detajl Leonardove Zadnje večerje ... krožniki so zelo majhni
WP

70% manj hrane na krožniku!

V primerjavi s tem, kar je na krožniku danes, je bila količina hrane v preteklosti za sedemdeset odstotkov manjša. Tudi krožniki so postali večji. Tisti, ki so prikazani na slikah, nastalih pred nekaj stoletji, so bili za petinšestdeset odstotkov manjši. Količine kruha, še posebno tiste na Zadnji večerji Leonarda da Vincija, pa so za petindvajset odstotkov manjše od tistih, ki si jih danes privoščimo za malico, da pravih obrokov sploh ne omenjamo.